Statistični urad Republike Slovenije je prvič, eksperimentalno preračunal kazalnike krožnega gospodarstva. Z njimi želi prikazati, v kolikšni meri je Slovenija napredovala pri prehajanju v krožno gospodarstvo, katerega namen je zmanjševati potrebe po primarnih surovinah in povečevati izkoriščanje sekundarnih surovin ter odpadkov.
Namen krožnega gospodarstva je zmanjševati potrebe po primarnih surovinah, izkoriščanje sekundarnih surovin ter odpadkov pa povečevati. To je mogoče doseči, če se vrednost in uporabnost izdelkov, materialov in virov ohranja v gospodarstvu čim dlje. Surovini oz. izdelku lahko zagotovimo več življenjskih ciklov na različne načine: s popravilom izdelka, s predelavo v nov izdelek, s ponovno uporabo izdelka, z recikliranjem odpadkov. Prehod v krožno gospodarstvo je tako priložnost za spremembo v bolj trajnostno naravnano in konkurenčno gospodarstvo.
Kazalniki v zgornji tabeli spremljajo delež odpadkov, ki se reciklirajo in tako dejansko vrnejo v proizvodni proces, kjer nadomeščajo rabo primarnih surovin. Recikliranje odpadkov, tako komunalnih kot tudi vseh vrst odpadkov skupaj (brez mineralnih), se v Sloveniji povečuje. Delež recikliranih komunalnih odpadkov se je od leta 2016 do leta 2019 povečal za skoraj 4 odstotne točke, delež vseh odpadkov (brez mineralnih) pa za skoraj 5 odstotnih točk. Povečuje se tudi recikliranje biološko razgradljivih odpadkov; teh je bilo recikliranih v 2019 za skoraj 15 kilogramov na prebivalca več kot v 2016. Deleži recikliranja preostalih posameznih tokov odpadkov (odpadna embalaža vseh vrst, e-odpadki) so bili v opazovanih letih bolj ali manj enaki. Stopnja predelave gradbenih odpadkov pa je bila v vseh opazovanih letih zelo visoka, 98-odstotna.
Več na povezavi tukaj.
Vir: SURS