Izziv pravilnega odlaganja bioloških odpadkov
Dosledno ločevanje odpadkov je nujno za čisto okolje in za našo denarnico, saj je odlaganje odpadkov brez sortiranja na posamezne frakcije zelo drago in bremeni okolje. Ločeno zbrani odpadki se predelajo oziroma reciklirajo in tako se podaljša življenjska doba materialov ter surovin. Sklene se krog ponovne uporabe. Za izdelavo izdelka iz recikliranih surovin porabimo manj novih, manj energije in zmanjšamo izpuste, ki bi jih ustvarili zaradi logističnih poti.
Vsak izmed nas lahko zmanjša porabo izdelkov, surovin in posledično količino nastalih odpadkov, ki jih je po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v letu 2020 nastalo kar 7,6 milijona ton, od tega 630.000 ton v gospodinjstvih. Kupujmo samo tisto kar res potrebujemo, uporabljajmo povratno embalažo, izdelke lahko znova uporabimo, dosledno ločujmo odpadke (v Sloveniji se je v letu 2020 ločeno zbralo 72,2 % komunalnih odpadkov, SURS) in z zgledom vzgajajmo otroke, prijatelje, sodelavce.
Problematika kopičenja odpadkov se po zgodbi s kopičenjem embalaže nadaljuje še na področju bioloških odpadkov. Poleg velikih količin na eni in malo prevzemnikov na drugi strani, se izvajalci gospodarskih javnih služb srečujejo še z nekakovostnimi odpadki zaradi slabega ločevanje, saj bioloških odpadkov, ki so odloženi v plastičnih vrečah ali pa pomešani z embalažo ter drugimi mešanimi komunalnimi odpadki ni mogoče predelati. Komunalna podjetja se tako borijo za vzdrževanje cen storitev na enaki ravni, kar pa bo po napovedih in glede na dogajanje na trgu zelo težko.
Med biološkimi odpadki pogosto zasledimo plastične vrečke in odpadno embalažo, ki ne sodijo med ločeno zbrane odpadke
Kaj sodi v rjavi zabojnik?
V rjavi zabojnik za biološke odpadke sodijo:
- papirnati robčki in brisačke,
- kuhinjski odpadki,
- zelenjavni in sadni odpadki,
- čajne vrečke,
- kavna usedlina,
- pokvarjena hrana,
- zeleni odrez: trava, listje, cvetje, grmičevje, žagovina, veje,
- jajčne lupine.
Kaj ne sodi v rjavi zabojnik?
V zabojnike za biološke odpadke ne sodijo:
- odpadno jedilno olje in ostale maščobe,
- zdravila in kemikalije,
- cigaretni ogorki,
- plastična in kovinska embalaža živil,
- kamenje in pesek,
- plenice in higienski vložki,
- mačji pesek,
- kosti,
- žvečilni gumiji in
- poginule živali.
Kompostiranje
Biološke odpadke lahko sami predelamo s procesom kompostiranja v uporabno surovino. Gre za naraven proces razkrajanja organskega materiala, recikliranja organskih oziroma bioloških odpadkov, pri katerem nastane kompost namenjen pridelavi domačega gnojila z visokim deležem humusa. Kompost uporabljamo kot domače gnojil, ki vsebuje 70–80 % organske mase bogate z vsemi osnovnimi hranili kot so dušik, fosfor, kalij in kalcij. V kompostu se nahaja velika količina humusa, ki absorbira vlago v rastlinskem mineralu potrebnem za rast. Domači kompost pred uporabo dobro presejemo, da odstranimo vse nestrukturirane ostanke in jih nato vrnemo na kompostni kup.
Pravilno odlaganje bioloških odpadkov
S pravilnim odlaganjem bioloških odpadkov lahko zmanjšamo onesnaženost zabojnika in povečamo čistost odpadkov. V zimskem času pa moramo biti še posebej previdni, saj zaradi nizkih temperatur vsebina zabojnika zamrzne. Biološki odpadki so namreč zaradi svoje sestave še posebej občutljivi in lahko zamrznejo. Nekaj nasvetov, kako se izogniti zamrznjeni vsebini zabojnika za biološke odpadke in ga ohraniti čistega:
- pomembno je, da v zabojnik ne zlivamo tekočih odpadkov in
- da bioloških odpadkov ne odlagamo neposredno v zabojnik (preprečimo neposredni stik bioloških odpadkov z zabojem),
- biološke odpadke odložimo zavite v časopisni papir, papirnate vrečke oz. kar je najboljše – uporabimo vrečke iz biološko razgradljivih materialov (odlaganje v plastičnih vrečkah je prepovedano, saj s tem onemogočimo nadaljnjo predelavo odpadkov),
- za zaščito notranjosti zabojnika se lahko odločimo tudi za velike biorazgradljive vreče prostornine 120 ali 240 litrov,
- v obdobju nizkih temperatur pod lediščem svetujemo umik zabojnika v kurilnico ali topel prostor, če je seveda to mogoče in ga na dan odvoza pripeljemo na odjemno mesto.
Notranjost rjavega zabojnika lahko zaščitimo z biorazgradljivimi vrečami
Ob upoštevanju zgornjih nasvetov lahko pripomoremo k temeljitemu praznjenju zabojnikov za biološke odpadke, zmanjšamo onesnaženost zabojnika in preprečimo poškodbe zabojnikov, ki lahko nastanejo zaradi teže zmrznjene vsebine. Pozor, odpadno jedilno olje zbiramo v zato namenjeni posodi ali steklenem kozarcu in zbrano količino oddamo v zbirnih centrih Komunale Kranj d.o.o. preko celega leta, odnesemo v ulično zbiralnico ali pa predamo v nadaljnjo predelavo v času akcije zbiranja nevarnih odpadkov.
Vpliv odpadne hrane in bioloških odpadkov na okolje je velik, saj se kaže v povečevanju emisij toplogrednih plinov, hkrati pa povzroča obremenitev vodnih in kopenskih virov, tal in biotske pestrosti. Bogata ponudba živil nas vabi s polic trgovin in običajno kupimo veliko stvari, ki jih ne potrebujemo, zato vas vabimo, da tudi v prihajajočem prazničnem času nakupujmo preudarno in ne ustvarjajmo nepotrebnih odpadkov.
Povzetek vsebine najdete tudi v glasilu KS Vodovodni stolp, ki ga najdete na povezavi tukaj
