Letos petič zaznamujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Bistvo tega dneva je spodbuditi posameznika k zmanjševanju količine odpadne hrane in preprečevanju njenega nastajanja ter ozaveščati o drugih možnostih uporabe prehrambnih izdelkov, da jih ne bi neuporabljene zavrgli.
Foto: Canva
Slovenija in odpadna hrana
Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Čeprav je ozaveščenost o problematiki zavržene hrane vse večja, še vedno med odpadki konča ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane.
V Sloveniji je leta 2023 nastalo nekaj manj kot 165.000 ton odpadne hrane ali skoraj 78 kg na prebivalca, od tega dobro tretjino še užitne. Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih. Predlani je ta delež znašal 44 % oziroma 72.000 ton.
Kot posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane tudi tako, da obroke načrtujemo glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Prav tako naenkrat ne kupimo preveč hitro pokvarljivih živil in ne kupujemo prevelikih količin hrane. Dobro je, če ločimo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«. Kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih.
K trajnostnim prehranskim sistemom lahko prispevamo vsi potrošniki s svojimi prehranskimi navadami in odnosom do hrane. Spoštovanje ter odnos do hrane in naravnih virov pa prispevata tudi k boljši samooskrbi in preskrbi s hrano ter k boljšemu stanju okolja in podnebja.
Viri:
SURS: Slovenski dan brez zavržene hrane
24 april je slovenski dan brez zavržene hrane | Slovenia.si
Slovenski dan brez zavržene hrane | Komunala Kranj