2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč, ki letos poteka pod sloganom »Varovanje mokrišč za našo skupno prihodnost«. Svetovni dan mokrišč je globalna ozaveščevalna kampanja, ki poudarja ključno pomembnost biotsko bogatih in produktivnih ekosistemov.
Zakaj so mokrišča pomembna za okolje?
Mokrišča so kopenska območja, ki so nasičena ali poplavljanja z vodo bodisi trajno bodisi sezonsko.
V svoji okolici mokrišča najpogosteje poznamo kot močvirja, nizka barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek, mlake, mrtvice in podobno. So naravnega ali umetnega nastanka, s stoječo ali tekočo vodo, ki je sladka, polslana ali slana.
Mokrišča so edinstveni ekosistemi, ki nudijo zatočišče številnim rastlinam in živalim, obenem pa so ključna za uravnavanje vodnega kroga in ohranjanje kakovosti voda. So ključnega pomena pri zagotavljanju pitne vode, obvladovanju poplav, vzdrževanju rodovitnosti tal in pri vzdrževanju biotske raznovrstnosti. Imajo tudi neprecenljiv vpliv na blaženje podnebnih sprememb, saj učinkovito skladiščijo ogljik in prispevajo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ter delujejo kot spužva ob neurjih in sprejmejo mnogo večje količine voda od običajne podlage.
Po odstranitvi stare čistilne naprave se je območje travnika posedlo in pojavili so se pogoji za rast vlagoljubnih rastlin (loček, rogoz). Po močnejšem deževju mokrotni habitat na območju Centralne čistilne naprave v Kranju, obiskujejo vodne ptice (labodi, race, čaplje).
Pozitiven vpliv modro-zelene infrastrukture na naravo in ljudi
Obnova mokrišč je znanstveno prepoznana kot nujnost in je ključnega pomena za trajnostni razvoj, zdrav planet in ljudi. Zdrava mokrišča predstavljajo na naravi temelječe rešitve, ki so izjemnega pomena za reševanje podnebno-biodiverzitetne-vodne krize. Na naravi temelječe rešitve, ki jih uporablja modro-zelena infrastruktura, imajo celostno pozitiven vpliv na naravo in ljudi in ne povzročajo negativnih vplivov na okolje.
Modro-zelena infrastruktura naslavlja težavo urbanih poplav in hkrati zagotavlja obnovo naravnega vodnega kroga, ki je v mestih zaradi neprepustnih površin prekinjen, bogatenje podtalnice, boljšo kakovost zraka, blaženje vročinskih otokov ter kvalitetnejše oblikovanje krajinskih in grajenih urbanih entitet na področju gospodarske javne infrastrukture, odprtih javnih in zelenih javnih površin ter posledično lepši videz naselij in mest. Na ta način postanejo naselja in mesta tudi bolj odporna na podnebne spremembe.
Zaključena prva faza gradnje Parka krožnega gospodarstva Zarta upošteva smernice uporabe modro-zelene infrastrukture. Zasajena drevesa bodo blažila prekomerno segrevanje območja parkirišča. Peščene površine omogočajo boljšo infiltracijo, iz povoznih površin padavinska voda odteka v bližnji poplavni gozd.
Varujmo in obnavljajmo mokrišča za našo skupno prihodnost
Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 % mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 %. Število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč se je zmanjšalo za 81 %, število vrst obalnih in morskih mokrišč za 36 %. Izginjanje mokrišč povzročajo človekove dejavnosti kot so izsuševanje in zasipavanje mokrišč zaradi kmetijstva in pozidave, onesnaževanje vode in izsekavanje mokriščne vegetacije ter prekomerno izkoriščanje virov. V zadnjih desetletjih mokrišča vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter podnebne spremembe.
Dosegli smo prelomno točko, ko moramo ponovno razmisliti o tem, kako ljudje vplivamo na okolje ter zaustaviti uničevanje teh pomembnih ekosistemov in poskrbeti za njihovo obnovo.
Zapisal: Blaž Bajželj, tehnolog odvajanja in čiščenja odpadnih voda na Centralni čistilni napravi v Kranju