Odpadna voda nastaja po uporabi pitne vode v gospodinjstvih in javnih ustanovah – sanitarna odpadna voda ter v industrijskih procesih – industrijska odpadna voda. V času padavin na onesnaženih utrjenih površinah, nastane še padavinska odpadna voda, ki jo je pred iztokom v vodotoke ravno tako potrebno očistiti.
Komunalne in industrijske odpadne vode so kompleksne narave. Vsebujejo lahko in težje biorazgradljive snovi ter biološko nerazgradljive snovi, ki jih je potrebno odstraniti preden jih vrnemo nazaj v reke, jezera in morja.
Glavni vir onesnaženja vodnih ekosistemov so, poleg organskega onesnaženja, tudi hranila - dušikove in fosforjeve spojine, ki v čezmernih količinah povzročijo evtrofikacijo - čezmerno rast alg in višjih rastlin, ki porabljajo kisik v vodi. Zaradi pomanjkanja kisika odmre večina vodnih organizmov, kar prinese porušitev ravnotežja vodnega ekosistema. V zadnjem času se pojavljajo še onesnaževala, kot so razpadni produkti fitofarmacevtskih sredstev in ostankov zdravil, ki motijo hormonski sistem organizmov ter mikroplastika.
Pred začetkom čiščenja odpadne vode moramo poznati njen izvor, da jo lahko ovrednotimo. Seznaniti se moramo z dejavnostjo in tehnologijo, kjer odpadna voda nastaja. To naredimo s pomočjo pravilnega vzorčenja merjenja temperature, pH vrednosti, prevodnosti, koncentracije raztopljenih plinov ter analizekemijskih parametrov (težkih kovin, dušikovih in žveplovih spojin, organskega ogljika, določenih elementov, masti in olja …) in ovrednotenjem bioloških lastnosti (prisotnost mikroorganizmov).
Zelo pomembno pa je prepoznavanje patogenih bakterij, ki ogrožajo tako organizme in ljudi, če po postopku ostanejo aktivirane.
Zelo pomembni in med seboj povezani lastnosti vode sta biorazgradljivost in strupenost. Odpadna voda z strupenimi stvarmi je težje biorazgradljiva, saj strupene snovi zmanjšajo aktivnost bakterij. Hitrost in obseg biorazgradnje je seveda odvisen od strukture snovi, in njeno vsebnostjo mikroorganizmov.
Narava odpadnih voda torej vključuje fizikalne, kemijske in biološke lastnosti, ki so odvisne od uporabe vode, vremena, prispevka industrije in dotoka drugih voda. Kljub nihanjem same sestave odpadne vode, predvsem industrijske, so vrednosti vnosa onesnaževal določene z uredbami.
Pokrit deževni bazen pod nivojem zemlje pred vhodnim črpališčem ima napravo razbremenjevanja, ki zmanjšuje pritok odpadne vode v čistilno napravo – tako se neobdelana odpadna voda ne izlije v Savo. Prav tako čisti odpadni zrak v kemičnem filtru z aktivnim ogljem.
Po deževnem dotoku se s črpalko vsebina skozi lovilnik kamenja (in večjih naplavin) prečrpa v dovodni kanal na centralni čistilni napravi.
Zaradi smradu, hrupa in onesnaževanja pokrito vhodno črpališče ima tri črpalke premera 2 m. Vsaka črpa maksimalni pretok odpadne vode skozi čistilno napravo – 760 l/s. Pretok je razdeljen na dva kanala finih grabelj (širokih 1,2 m). Ko se tam naberejo odpadki, potujejo do sistema za obdelavo, ki je tako pokrit da so emisije smradu omejene in odpadni zrak obdelan na biofiltru.
Voda nadaljuje pot v sistem peskolova in lovilnika maščob.
Fosfor se v večini odstranjuje biološko ali pa z obarjanjem z FeCI3 pred usedanjem.
Za biološko čiščenje odpadne vode je predviden sistem s tremi linijami po tri bazene, skupaj 9 bazenov (vsak 15,5 m x 15,5 m in globine 6,25 m). Določanje stopnje čiščenja pa poteka z merjenjem koncentracije kisika v določenih bazenih in amonijevega dušika v iztočnem kanalu. V enem bazenu pa poteka tudi merjenje koncentracije nitrata.
Tehnologija čiščenja z aktivnim blatom ima višjo koncentracijo suhe snovi v bioloških bazenih. Prednosti manjših volumnov so manjše emisije snovi v zrak, nižja investicija in nižji obratovalni stroški.
Voda nato potuje v usedalnike po štirih cevovodih, ki jih je mogoče zapirati z ročnimi ventili. Na dnu se useda blato in se potiska v poglobljeni del usedalnika, ki ima za blato posebna strgala. To potem odteče v razdelilnik povratnega aktivnega blata - del se vrne v osrednji bazen, ostalo pa se odvaja v gnilišče.
Prečiščena voda iz usedalnika nato steče skozi filter - delci se zadržijo na površini. V kanalih so senzorji, ki sprožijo sistem za spiranje, saj se hidravlični upor na površini filtra začne večati, ker delci preprečujejo vodi odtok. Filtri pa se vseeno spirajo le z vodo, brez kemikalij.
Iztočni kanali iz vsake filtrske enote vodijo v skupno kineto, ki omogoča tudi vgradnjo sistema UV-dezinfekcije, če bo to potrebno v prihodnosti. Preden prečiščena odpadna voda izteka v reko Savo, se pretok meri s pomočjo magnetnega merilnika pretoka. Poročilo_monitoring 2019.
Iztečejo se v zalogovnik goste gošče iz greznic v kleti strojnice. Tam se maščobe in gosto blato homogenizirajo z mešalnim sistemom in prečrpajo v zalogovnik zgoščenega blata v kleti strojnice. Sledi nadaljnja anaerobna obdelava. Onesnažen zrak iz obeh bazenov za sprejem, iz naprave za sprejem in iz pralnika odpadkov se odsesava v zračni biofilter linije vode.
Onesnažen zrak iz objekta za mehansko predčiščenje odsesava v zračni biofilter linije vode.
Hvala za vaše vprašanje.
Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.
Kranjska Sivka
 |
 |
 |
 |
 |
|
