Nasveti

Opuščeno greznico lahko uredimo za zbiranje deževnice

Ob priklopu na javno kanalizacijsko omrežje se obstoječe greznice opustijo. Pred priklopom je obvezno praznjenje greznice, če bo priključna cev potekala skozi obstoječo greznico oz. kadarkoli po izvedenem priklopu, če bo  priključna cev potekala mimo greznice. Predpisi določajo, da greznico lahko izprazni le izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju posamezne občine, torej Komunala Kranj. Vsebino greznice odpeljemo na Centralno čistilno napravo Kranj, kjer poskrbimo da se ustrezno predela.

Po praznjenju greznico lahko uporabimo za zbiranje deževnice. Ob izpraznitvi je potrebno greznico dodatno očistiti. Priporočamo odstranitev vseh trdnih oblog in usedlin ter spiranje površine z vodo, kar izvede Komunala Kranj po izpraznitvi. Pomembno je, da pri vseh delih, pri katerih se vstopa v greznico, poskrbimo za predhodno prezračevanje in spiranje.

Priporočamo da se ob vstopu v greznico tudi zaščitimo s primerno opremo za telo (obleka, pokrivalo, rokavice, škornji) in dihala (zaščitna maska z ustreznim filtrom in zadosten dotok zraka ali dihalni aparat). Preveriti velja stanje greznice (beton in tesnost), na podlagi česar se potem lažje odločite ali boste greznico predelali v zbiralnih padavinske vode. Svetujemo tudi dezinfekcijo, s katero bodo odstranjene različne bakterije in mikroorganizmi. Ti so lahko namreč nevarni za zdravje, če vodo uporabljamo za zalivanje vrtnin.

Nekateri strokovnjaki priporočajo, da se za zbiralnik deževnice uporabi le drugi in tretji prekat greznice. Ob tem je potrebno oba prekata povezati (izdelati odprtino med prekatoma blizu dna), povezati prekat s cevovodom padavinske vode iz strehe in vgraditi potopno črpalko s cevovodom. Priporoča se vgradnja filtra ali vsaj peskolova na dotoku v greznico. V primeru predelave pretočne greznice se lahko uporabi obstoječi iztočni cevovod.

Notranjost greznice lahko zaščitimo z namenskimi premazi. Če se odločimo za tovrstno zaščito, je potrebno še dodatno čiščenje in sušenje površin greznice pred namazom. Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da je pri starejših greznicah vprašljiva kakovost izvedenega premaza oz. s tem povezani visoki stroški.

Priporočajo primerjavo stroškov predelave in opreme opuščene greznice z drugimi rešitvami, kot so namenski zbiralniki padavinskih vod. Če je greznica dimenzijsko ustrezna,  zbiralnik lahko vgradimo vanjo.

Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak

Komunalna podjetja želimo prebivalce spodbuditi k ustreznemu odlaganju odpadkov v straniščno školjko in s tem preprečiti škodo kanalizacijskih sistemom in čistilnim napravam ter zmanjšati obremenjevanje okolja.

S tem namenom je v okviru pobude Skupaj za boljšo družbo nastala akcija Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak. 

Cilji akcije Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak so:

• seznaniti prebivalce s problematiko odlaganja neustreznih odpadkov v straniščno školjko;
• seznaniti prebivalce z odpadki, ki so v tem oziru še zlasti problematični, kot so vlažilni in čistilni robčki;
• spodbuditi prebivalce k ustreznemu ravnanju z odpadki;
• pritegniti k sodelovanju tudi lokalne organizcije in ustanove.

V školjko sodijo le 3 stvari. 

Da, prav ste prebrali. Le tri stvari. V straniščno školjko sodijo samo človeški iztrebki in izločki ter toaletni papir. Straniščna školjka je vstop v kanalizacijski sistem in ravnanje vseh nas je bistveno za delovanje sistema in očiščeno odpadno vodo. Straniščna školjka ni koš za smeti, odpadna voda pa je dragocen obnovljiv vir, zato vanjo ne mečimo stvari, ki tja ne sodijo.

Vlažilni in čistilni robčki niso toaletni papir
In kot taki ne sodijo v straniščno školjko. Zakaj so problematični? V kanalizaciji zaradi vedno pogostejše uporabe vse večjo težavo predstavljajo vlažilni in čistilni robčki. Ti namreč ne sodijo v straniščno školjko, čeprav jih nekateri proizvajalci označujejo kot take. Vlažilni robčki se od toaletnega papirja razlikujejo v tem, da je v celulozo dodano vezivo, ki preprečuje, da bi se hitro razpustili. 

Zaradi svojih lastnosti vlažilni in čistilni robčki zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, se tam sprimejo s preostalimi odpadki, ki v kanalizacijo ne sodijo, in tvorijo večje skupke, ki povzročajo zamašitve hišnih napeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, potrebnih za nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema. Posledično pogosto prihaja do sicer nepotrebnega dodatnega vzdrževanja sistema, ki ustvarja tudi dodatne stroške tako neposredno za same uporabnike, če do tega prihaja znotraj stavb, kot tudi za upravljavce kanalizacijskih sistemov, ki se posredno kažejo tudi v višjih zneskih na položnicah.

Predstavljajo tudi nevarnost za okolje
Veliko čistilnih in vlažilnih robčkov vsebuje mikroplastiko, ki močno onesnažuje okolje ter ogroža zdravje ljudi in živali. V primeru odlaganja robčkov v straniščne školjke velika večina mikroplastike ostane v odvišnem blatu, ki lahko, če se uporabi na kmetijskih zemljiščih, prehaja v tla in vodo in tako povzroča obremenjevanje okolja ter tveganje za zdravje ljudi in živali.

V straniščno školjko?
Tudi naslednji predmeti ne sodijo v straniščno školjko, temveč v zabojnike za odpadke. Školjka ni smetnjak za:

• vlažilne in čistilne krpe
• vato, palčke za ušesa
• olja in maščobe
• kavne usedline
• kontaktne leče
• kondome
• ostanke hrane
• zdravila, obliže
• cigaretne ogorke
• in druge izdelke.

Več informacij na Skupaj za boljšo družbo.*

*Skupaj za boljšo družbo je pobuda slovenskih komunalnih podjetij, ki delujejo pod okriljem GZS-Zbornice komunalnega gospodarstva.